Guverner zvezne države Bahia, brazilski minister za kulturo in župan mesta Camaçari so skupaj pritisnili gumb za zagon, in povsem nov električni avtomobil BYD Seagull se je počasi spustil s proizvodne linije – ta prizor se je zgodil 1. julija po lokalnem času na slovesnosti ob spustu prvega vozila s proizvodne linije v BYD-ovi tovarni potniških vozil v Braziliji. Kot prva BYD-ova proizvodna baza za celotna vozila v Ameriki je ta tovarna od začetka gradnje do spusta prvega vozila potrebovala le 15 mesecev, z naložbo v višini 5,5 milijarde realov (približno 7,1 milijarde juanov) pa vzpostavila proizvodni sistem z načrtovano letno zmogljivostjo 150.000 vozil, ki naj bi ustvaril 20.000 lokalnih delovnih mest.

Vzpon BYD-a v Braziliji velja za zgled prodora novih energetskih vozil na trge v vzponu:

Leta 2022 je bila celoletna prodaja le 260 vozil, leta 2023 je poskočila na 17.000 vozil, leta 2024 pa je dosegla osupljiv preskok – celoletna prodaja je presegla 76.000 vozil, stopnja rasti pa je dosegla kar 328 %.

Leta 2025 se je rast nadaljevala: od januarja do maja je skupna prodaja dosegla že 39.000 vozil, samo maja pa se je BYD na lestvici maloprodajne prodaje avtomobilskih znamk v Braziliji povzpel na četrto mesto z 9,7-odstotnim tržnim deležem ter prehitel tradicionalne znamke, kot sta Toyota in Hyundai.

Prevladujoč položaj v tržnih segmentih: maja 2025 je bil tržni delež BYD-ovih popolnoma električnih modelov v Braziliji kar 92,16 %, priključni hibridi pa so zasedli 35,8-odstotni delež, kar pomeni absolutno vodilno prednost.

Takšna eksplozivna rast izhaja iz natančne tržne strategije: čeprav je cena enakega modela dva- do trikrat višja kot na domačem trgu, je BYD s prestižno podporo modela Tang EV kot vozila predsednika Lule ter z lokaliziranim trženjem modelov, kot sta Song Pro in Seagull, uspešno ustvaril podobo blagovne znamke »vodilnega ponudnika visokokakovostnih novih energetskih vozil«.

Slovesnost ob spustu vozila s proizvodne linije v brazilski tovarni sovpada z obdobjem celovitega obiranja sadov BYD-ove čezmorske strategije:

Širina pokritosti: poslovanje seže na šest celin in v več kot 110 držav ter regij, v prvi polovici leta je čezmorska prodaja dosegla 472.000 vozil, kar je 132 % več kot v enakem obdobju lani, cilj celoletne čezmorske prodaje pa je 800.000 vozil.

Vrh v več državah: v prvem četrtletju 2025 je BYD osvojil prvo mesto po prodaji v sedmih državah – na Hongkongu je njegov tržni delež med vsemi znamkami presegel 30 %, na Tajskem je končal 30-letni monopol japonskih avtomobilov, na avstralskem trgu novih energetskih vozil je premagal Mitsubishi, v Veliki Britaniji pa je prodaja medletno poskočila za 620 %.

Preboj v Evropi: maja je skupna prodaja v 16 evropskih državah dosegla 12.363 vozil, s 99 vozili prednosti je prvič prehitel Teslo, medtem ko je na Nemškem medletno poskočil za 824 %, v Španiji pa je prodal trikrat toliko kot Tesla.

BYD z dvojno strategijo »izvoza tehnologije + lokalne proizvodnje« premaguje trgovinske ovire: za odziv na protisubvencijsko preiskavo EU gradi tovarno z letno zmogljivostjo 200.000 vozil na Madžarskem; za reševanje ozkih grl v pomorskem prometu pa je ustanovil lastno floto osmih ro-ro ladij (štiri so že splovljene) in prevzel pobudo v logistiki.

Ta tovarna v Camaçariju nosi pomen, ki daleč presega proizvodno zmogljivost: zaradi lokacije v jedru metropolitanskega območja Salvadorja, kjer se opira na lokalno razvito avtomobilsko dobavno verigo in prednosti pristaniške logistike, ima naravno sposobnost, da postane vozlišče za celoten južnoameriški trg. Uporablja model »kompleksa treh tovarn« (celotna vozila, šasija, baterije) in skupaj z lokalnimi partnerji v dobavni verigi gradi industrijski ekosistem ter spodbuja lokalizacijo standardov za nova energijska vozila – Brazilija je že med prvimi vključila BYD-ov standard polnjenja v državno zakonodajo.

Prvi model, ki se proizvaja v tovarni, Seagull, je osredotočen na množični trg, pozneje pa bodo modeli, kot sta Song Pro in Destroyer 05, tvorili stopničasto matriko izdelkov in pokrivali različne ravni potrošnikov1. Takšna postavitev neposredno naslavlja bolečo točko latinskoameriškega trga – stopnja prodora električnih vozil v tej regiji je nižja od 2 %, kar pomeni ogromen prostor za rast.

Ker Brazilija načrtuje, da bo leta 2026 dvignila uvozno carino na električna vozila na 35 %, lokalna proizvodnja BYD-a ne le obide carinske ovire, ampak tudi z ustvarjanjem delovnih mest (20.000 delovnih mest) in prenosom tehnologije (uvedba proizvodne linije za Blade baterije) dosega globljo povezanost z regijo. Kot je dejal izvršni podpredsednik Li Ke, je ta tovarna »novo izhodišče za trajnostni razvoj mobilnosti v Latinski Ameriki« – ko kitajska podjetja začnejo prevzemati pobudo pri oblikovanju industrijskih pravil, se je tehnološko vodeno preoblikovanje globalne avtomobilske krajine že pospešilo.